Vipavska dolina je prežeta z vodotoki, rekami, potoki in studenci. Vsi ti tokovi hitijo navzdol, proti morju, na sotočjih pa se združujejo v večje vodotoke.

V Ajdovščini imamo dve sotočji, ki podpirata življenje, čeprav ju v vsakdanjem hitenju skoraj ne opazimo.

Prvo sotočje tvorita Lokavšček in Hubelj. Njuna skupna moška moč ustvarja edinstveno energijo, ki se odraža v življenju in vitalnosti mesta. Pogled na zemljevid nam razkrije, da je okoli tega sotočja poselitev največja.

Drugi pomembni prostor pa je srečanje Hublja in Vipave. Že naši predniki so verjeli, da se na sotočjih energije dveh rek združijo v eno bitje. In to sotočje predstavlja več kot le fizično srečanje dveh vodnih tokov. Tu se ustvarjajo vrtinci energij, ki soustvarjajo prostor naše doline.

Sotočja, kjer se srečujejo svetovi

Sotočja rek so bila v slovanski mitologiji pogosto obravnavana kot kraji, kjer se srečujejo različni svetovi in zato so veljali za posebne in polne magičnih lastnosti. Ljudje so verjeli, da so na teh mestih meje med svetovi bolj prehodne, in je tu lažje vzpostaviti stik z duhovi preteklosti in z bitji narave.

V vrtincu energij

Sotočje Vipave in Hublja najdemo ob robu ajdovskega polja, sramežljivo skrito pred radovednimi pogledi, kjer se moška moč Hublja prepleta z ženskimi energijami reke Vipave. V srcu tega svetišča domuje Nimfa, ki na krilih vrtincev nežno vibrira in komunicira s krajino ter bitji v njej.

Poglobljen pogovor s Hubljem da vedeti, da se ta mogočen vodotok prav tu še zadnjič zazre v svojo mater Trnovsko planoto, se poslovi od vzpetine Stara Baba in se pogumno poda na pot proti morju.

Moška moč Hublja in ženska nežnost Vipave

Ko se poglobimo v energijo obeh rek, začutimo subtilno spremembo, ki se zgodi, ko se voda Vipave sreča z vodo iz Hublja. Tu se ustvarja harmonična sinergija, kjer se dva različna tokova združita v enoten tok. Je kot ples dveh duš, ki se prepletata in ustvarjata novo, uravnoteženo energijo, ki jo Vipava potrebuje za svojo pot, vse do izliva v Sočo.

Mistična vrata preobrazbe

A nadaljevanje ni preprosto. Čaka jo še preobrazba v dolini Uhanje. Vstop v to dolino poteka skozi navidezna vrata, ki ju ustvarjata kraja, na katerih stojita dve cerkvici – cerkev sv. Janeza na Ustjah in cerkev sv. Marjete v Dolenjah.

Pot skozi Uhanje je kot potovanje skozi labirint – tu se prepletajo časovne plasti,  kjer se lahko vsak obiskovalec poglobi v duh kraja in začuti njegovo edinstveno energijo, ki sega onkraj časa in prostora. Sprehod skozi prostor vzbuja občutek mističnosti in posebne spokojnosti.

Namenite svojo poznost krajem

Če ste pogost sprehajalec omenjenih krajev, vas vabim, da se ustavite in prepoznate čarobnost prostorov in prisluhnete njihovi pripovedi. Začutite, kako Vipava na tej poti odrašča; če je do sotočja še nežna deklica, postane na drugi strani močna ženska.

Vabim pa vas, da skupaj odkrivamo posebnosti prostora in se nam lahko pridružite na izletu, na katerem bomo odstirali nevidne plasti Vipavske doline.