ENERGIJA NARAVE – POGLOBLJEN ZELENI TURIZEM
Vsi radi potujemo in raziskujemo svet okoli nas. Tudi ko se Ajdovci podamo na Čaven, smo v vlogi turista. Ne glede na to, ali je naš cilj sprostitev, meditacija ali iskanje prijetne sence, smo vedno iskalci novih doživetij. Od krajev in prostorov, skozi katere potujemo, vedno nekaj pričakujemo. Jemljemo jih kot nekaj samoumevnega, kot mrtve slike brez duše.
Zakaj poglobljeni zeleni turizem?
Turizem postaja eden glavnih dejavnikov uničevanja prostora. Kljub temu pa je bila potreba človeka po raziskovanju in obiskovanju novih krajev vedno prisotna. Kako torej uskladiti vse večjo željo posameznikov po umiku iz svojih bivališč z zmanjšanjem uničevalne moči turizma?
Ekologija ima pri tem zagotovo ključno vlogo, zato spodbujamo »zelena« potovanja. Vendar je to le košček v mozaiku. Krajem lahko damo še veliko več, če z njimi začnemo komunicirati na srčni ravni. (Saj vemo, da je barva srčne čakre zelena?) Rože bolje delajo takrat, ko se z njimi pogovarjamo. Zakaj tega ne bi prenesli v svet okoli nas?
Ali pozdravimo drevesa ob poti, ko se vozimo ali hodimo po svojih opravkih. Se zahvalimo drevesom in travnim bilkam, da za nas vzdržujejo oaze miru? Se zavedamo, da nas opazujejo in želijo, da jih tudi mi vidimo, prepoznamo, začutimo?
Orodja za poglobljen stik z naravo in prostorom je oblikovala veda, ki se imenuje geomantija.
Geomantično znanje nam pomaga začeti komunicirati s prostorom. V tej komunikaciji se zgodi magija. Vstopamo v skrivnostne plasti prostora, pri tem pa odpiramo vrata svoje zavesti. Začne se komunikacijski krogotok, pri katerem se odpirajo bogata kraljestva nevidnih svetov. Ja, posledično vplivamo tudi na svoje počutje in s tem lahko prispevamo tudi k svojemu zdravju.
Poglobljeno spoznavanje prostorov deluje kot romanje skozi svete kraje. Pri tem uporabljamo vaje Dotika Gaje, ki jih je razvil Marko Pogačnik, in meditacije, s pomočjo katerih vstopamo v skrivno življenje Zemlje in njenih nevidnih prostorov. V takih prostorih začutimo, kdo zares smo. Ko vstopimo v zavest kamna in se nam odpre neverjetno doživetje, šele spoznamo, kako polno je življenja okoli nas. Šele ko se v popolni tišini zavemo sebe, lahko zaslišimo pripovedi bitij, ki nas obkrožajo.
Življenje je prisotno v vseh plasteh sveta. Nevidno nestrpno čaka, da ga zaznamo in z njim zaplešemo. Le tako bomo lahko ponovno občutili čarobnost Življenja. Življenje je (lahko) lepo in življenje je (lahko) preprosto.
Kako potekajo naši izleti?
Gre za izlet po izbrani poti, na kateri se bomo ustavljali pri močnih energijskih točkah; te so lahko sotočja, vode, megaliti, jame, spodmoli. Tu se bomo povezali z naravo, z Zemljo in ustvarili nevidna srečanja… Odprli bomo poti v neznano in nepričakovano.
Gremo zeleno!
Izlete vodi: Kristina Sojer Petrović. Će vas zanima več glede izletov, lahko pišete na kristina(at)gremozeleno.eu.
Energijski vrtinci sotočja Vipave in Hublja
Vipavska dolina je prežeta z vodotoki, rekami, potoki in studenci. Vsi ti tokovi hitijo navzdol, proti morju, na sotočjih pa se združujejo v večje vodotoke.
V Ajdovščini imamo dve sotočji, ki podpirata življenje, čeprav ju v vsakdanjem hitenju skoraj ne opazimo.
Prvo sotočje tvorita Lokavšček in Hubelj. Njuna skupna moška moč ustvarja edinstveno energijo, ki se odraža v življenju in vitalnosti mesta. Pogled na zemljevid nam razkrije, da je okoli tega sotočja poselitev največja.
Drugi pomembni prostor pa je srečanje Hublja in Vipave. Že naši predniki so verjeli, da se na sotočjih energije dveh rek združijo v eno bitje. In to sotočje predstavlja več kot le fizično srečanje dveh vodnih tokov. Tu se ustvarjajo vrtinci energij, ki soustvarjajo prostor naše doline.
Sotočja, kjer se srečujejo svetovi
Sotočja rek so bila v slovanski mitologiji pogosto obravnavana kot kraji, kjer se srečujejo različni svetovi in zato so veljali za posebne in polne magičnih lastnosti. Ljudje so verjeli, da so na teh mestih meje med svetovi bolj prehodne, in je tu lažje vzpostaviti stik z duhovi preteklosti in z bitji narave.
V vrtincu energij
Sotočje Vipave in Hublja najdemo ob robu ajdovskega polja, sramežljivo skrito pred radovednimi pogledi, kjer se moška moč Hublja prepleta z ženskimi energijami reke Vipave. V srcu tega svetišča domuje Nimfa, ki na krilih vrtincev nežno vibrira in komunicira s krajino ter bitji v njej.
Poglobljen pogovor s Hubljem da vedeti, da se ta mogočen vodotok prav tu še zadnjič zazre v svojo mater Trnovsko planoto, se poslovi od vzpetine Stara Baba in se pogumno poda na pot proti morju.
Moška moč Hublja in ženska nežnost Vipave
Ko se poglobimo v energijo obeh rek, začutimo subtilno spremembo, ki se zgodi, ko se voda Vipave sreča z vodo iz Hublja. Tu se ustvarja harmonična sinergija, kjer se dva različna tokova združita v enoten tok. Je kot ples dveh duš, ki se prepletata in ustvarjata novo, uravnoteženo energijo, ki jo Vipava potrebuje za svojo pot, vse do izliva v Sočo.
Mistična vrata preobrazbe
A nadaljevanje ni preprosto. Čaka jo še preobrazba v dolini Uhanje. Vstop v to dolino poteka skozi navidezna vrata, ki ju ustvarjata kraja, na katerih stojita dve cerkvici – cerkev sv. Janeza na Ustjah in cerkev sv. Marjete v Dolenjah.
Pot skozi Uhanje je kot potovanje skozi labirint – tu se prepletajo časovne plasti, kjer se lahko vsak obiskovalec poglobi v duh kraja in začuti njegovo edinstveno energijo, ki sega onkraj časa in prostora. Sprehod skozi prostor vzbuja občutek mističnosti in posebne spokojnosti.
Namenite svojo poznost krajem
Če ste pogost sprehajalec omenjenih krajev, vas vabim, da se ustavite in prepoznate čarobnost prostorov in prisluhnete njihovi pripovedi. Začutite, kako Vipava na tej poti odrašča; če je do sotočja še nežna deklica, postane na drugi strani močna ženska.
Vabim pa vas, da skupaj odkrivamo posebnosti prostora in se nam lahko pridružite na izletu, na katerem bomo odstirali nevidne plasti Vipavske doline.
