Kolesarjenje skozi dolini Raše in Branice do gradu Rihemberk

po povpraševanju

POHODNIŠTVO
KOLESARJENJE
LOKALNA KULINARIKA
NEOKRNJENA NARAVA
TRADICIJA
POGLOBLJENA DOŽIVETJA

Kolesariti bomo začeli v vasi Štorje, kjer so domačini uredili krožno pot po okoliških kraških znamenitostih. Nadaljevali bomo po utrjenih makadamskih poteh ali manj prometnih asfaltnih cestah skozi dolini hudournika Raše in reke Branice. Vmes bomo v dolini Raše naredili še en krajši sprehod brez koles v sotesko igrivega in kristalno čistega potoka Krajnšek, na katerem so bili nekdaj številni mlini. Zanimivost skriva tudi dolina Branice in sicer zanimiv kip s še bolj zanimivo zgodovino. Kolesarjenje bomo zaključili v Braniku oziroma njegovi neposredni bližini z ogledom gradu Rihemberk, kjer nas bo sprejel lokalni vitez. 

Kulinarika ob reki Branici in okrog Branika že koketira z Vipavsko dolino., ki prav tako kot bližnji Kras ponuja številne dobrote,. Le-te najdemo v dveh lokalnih gostilna v Braniku

Tudi na ta izlet je je iz Ljubljane mogoče priti z javnimi prevoznimi sredstvi, v tem primeru zjutraj z avtobusom,, ter se popoldan vračati s “panoramsko” železnico preko Bohinjske Bistrice in Bleda.  Tisti, ki bodo prišli na izhodišče izleta z avtomobilom, pa se bodo morali potruditi še za nadaljnjih 21 kilometrov poti za povratek do vozila….

Dolžina1 dan
Predvideni kolesarski kilometri32,5 (54) km
Povprečno na dan
Predvideni višinski metri477 (974) m
Primerno kolotreking ali gravel (MTB, zaželena e-podpora)
DržavaSlovenija
Izhodišče, zaključekŠtorje, železniška postaja Branik
Cena35 EUR 

Znamenitosti:

  • vasi Štorje, Majcni, Mahniči, Nova vas, Večkoti, Čehovini, Kodreti, Ćipnje, Spodnja Branica, Škrbići, Hmeljaki in Branik, mlini in slapovi na potoku Kranjšček, spomenik baronu Andreju Čehovinu ter grad Rihemberk

Cena zajema:

  • vstopnine v atrakcije po programu
  • vodenje in organizacija potovanja
  • prigrizek ob koncu izleta

Povprečna zahtevnost

Opis:

Tokrat smo si za izhodišče izbrali vas Štorje. Le-ta ne ponuja ničesar od tega, kar smo gledali v priljubljeni TV-nadaljevanki, zato pa obiskovalca preseneti s potjo po kraških znamenitostih v okolici vasi.

Di izhodišča lahko pridete iz smeri Ljubljane z avtobusom, podjetja Radika prevozi, ki pobira pri Tobačni v Ljubljani ob 6.44 (svetujemo da se osebno dogovorite s prevoznikom vse detajle), tudi glede tega ali vas je pripravljen odložiti v Štorjah. Iz Branika se lahko vračate z vlakom, ki ima dohod v smeri Nove Gorice in Jesenic ob  6:52 iz Branika.  Tisti, ki bodo na izhodišče prišli z osebnim avtomobilom, se bodo morali do tja tudi vrniti, kar pomeni dodatnih 21,5 kilometrov poti po terenu, ki deloma zahteva kolo MTB. Sicer pa prvi del poti do Rihemberka  večinoma poteka po asfaltiranih, a neprometnih cestah.

Nadaljevali bomo v smeri Podnanosa, a se že kmalu odcepili na lepo utrjeno makadamsko cesto, ki nas bo vodila ob hudourniku Raša.  Nedaleč od odcepa bomo za nekaj časa zapustili naša kolesa ter se peš podali v občudovanje brzic in slapov kristalno čistega potoka Krajnšček, ob katerem so danes vidne le še ruševine nekaterih od nekdaj številnih mlinov.

Kmalu po povratku bomo srečali asfaltirano cesto, ki vodi do vasic Mahniči in Nova vas, ter se ponovno vrnili na utrjen makadam, ki nas bo pripeljal do prometnice, ki povezuje Štanjel z Vipavo in Podnanosom.  Le-tej bomo sledili le nekaj kilometrov, do srečanja z reko Branico, ki nas bo zvabila na manj prometno asfaltirano cesto ob njenem toku.

Ob poti bomo “srečali” spomenik baronu Andreju Čehovinu, pogumnemu rojaku iz te doline, ki si je z izjemno hrabrostjo priboril številne visoke vojaške nazive, pa tudi “posvetno”poimenovanje “baron”.

Za Spodnjo Branico se bomo na kratko srečali z glavno cesto med Sežano in Novo Gorico, a se kmalu odcepili na stranske ceste in poti do Branika in gradu Rihemberk. Le-tega že nekaj let intenzivno prenavljajo, tako da ponuja njegova notranjost številne zanimivosti. V Braniku bomo tudi kosili v tamkajšnji priljubljeni Ošteriji.

Dnevni program bomo zaključili z ogledom gradu Rihemberk, na katerem nas bo pričakal pravi, pravcati vitez.

Do zaključka kolesarjenja na železniški postaji Branik bo za vse, ki bodo zadovoljni z opravljenimi kilometri, le še nekaj zavrtljajev z gonilkami … Ostali pa bomo zajahali naše dvokolesne konjičke ter se; pretežno po makadamskih cestah, vrnili do vasi Štorje.

Povprečna zahtevnost

Irena Hlede je po izobrazbi arhitektka, ki pa je delovala tudi na področjih grafičnega oblikovanja, novinarstva in založništva ter trajnostne mobilnosti. Spoznala in ukvarjala se je s številnimi športnimi dejavnostmi, od jadranja do smučanja ali badmintona, a rdeča nit vseskozi ostaja kolesarjenje. Redno sodeluje v nevladni organizaciji Slovenska kolesarska mreža ter z Evropsko kolesarsko federacijo ECF, predava o kolesarstvu ter ves čas ostaja zvesta daljinskemu kolesarjenju. Na tem področju je tudi opravila usposabljanja za Ocenjevalca po shemi “Kolesarsjem prijazen delodajalec”, Izdelovanje mobilnostnih načrtov ter za nadzornika poti EuroVelo (EuroVelo Route Inspector). Pridobila je tudi naziv in znanja za turističnega vodnika na nacionalni ravni ter je ustanoviteljica in lastnica potovalne agencije GremoZeleno – GoGreenWay. Poleg “svojih” področij arhitekture in umetnosti jo živo zanimajo tudi etnologija, geografija in zgodovina s poudarkom na vsem, kar se navezuje na našo tradicijo, posebno pa nekatera “zamolčana” področja, kot so t.i. staroverci oziroma naravoverci. Raziskuje tudi številna “mejna” znanja, kot so radiestezija ali geomantija. Je prepričana ekologinja in nasprotnica nasilja in vojn.

Govori angleško in francosko ter seveda hrvaško in srbsko.


Legenda simbolov
Pretežno raven teren, mogoče so le krajše blažje vzpetine
Blago gričevnat teren, vzponi in spusti so krajši in tehnično ter kondicijsko nezahtevni
Gričevnat teren, vzponi in spusti so lahko tudi daljši ter bolj strmi
Hribovit teren, vzponi in spusti so lahko zelo dolgi in tehnično zahtevni
Gorat teren, zelo zahtevni vzponi in spusti po enoslednicah, vlekah ali drugače zahtevnih stezah, ki zahtevajo visoko raven kondicije in tehnične usposobljenosti
ENOSTAVNE: Sproščeno, za začetnike in družine, ki si želijo kolesarskih doživetij, primerno kolesarjenje. Na poti je veliko časa in priložnosti za postanek in sprostitev, teren pa višinsko nezahteven – pretežno raven ali z blagimi klančinami. Tudi vozne podlage so nezahtevne – asfalt ali dobro utrjen in gladek makadam.  Dolžine dnevnih odsekov praviloma ne presežejo 35 kilometrov.
SREDNJE ENOSTAVNE: Primerne za občasne kolesarje – v glavnem nezahtevno kolesarjenje, a kakšen dan lahko vsebuje tudi daljše lažje vzpone ali spuste ali krajše zahtevnejše vzpone ali spuste. Dolžine dnevnih odsekov so povprečno med 25 in 55 kilometrov dnevno.
SREDNJE ZAHTEVNE: Primerne za kolesarje z aktivnim življenjskim slogom, ki redno kolesarijo. Kolesarski odseki so daljši in kondicijsko zahtevnejši. Višinsko srednje zahtevni tereni lahko vsebujejo tudi daljše in strmejše vzpone in spuste. Dolžine dnevnih odsekov pretežno cestno-kolesarskih tur so povprečno med 45 in 75 kilometrov, turno-kolesarskih pa več kot 30 kilometrov.
ZAHTEVNE: Primerne za zelo aktivne in kondicijsko dobro pripravljene kolesarje, ki si želijo zahtevnejših kolesarskih izzivov. Srednje do zelo zahtevni tereni lahko vsebujejo tudi daljše in strmejše vzpone in spuste. Dolžine cestno-kolesarskih dnevnih odsekov so povprečno med 65 in 85 kilometrov, turno-kolesarskih pa ustrezno krajše, vsaj več kot 40 km.
ZELO ZAHTEVNE: Najzahtevnejši kolesarski izzivi so primerni za kondicijsko izvrstno pripravljene ter daljših kolesarskih tur vajene kolesarje. To so lahko bodisi tipične cestno-kolesarske ture, pri katerih so dolžine dnevnih odsekov nad 85 kilometrov ali pa turno-kolesarske ture po zahtevnih terenih, na katerih so dnevni odseki krajši, a v vsakem primeru daljši od 50 kilometrov ter zahtevni tako višinsko, kot glede podlag. 

DATUM

po povpraševanju


Rok za prijave:

Najmanj teden dni pred želenim terminom

Ste večja zaključena skupina ali družba prijateljev?

Pokličite ali nam pišite za individualno ponudbo za opcijo potovanja po meri.

Telefon: + 386 (0)40 26 44 33
E-pošta:  info@gremozeleno.eu