S kolesom po stezicah in vasicah med Pliskovico in Komnom
po povpraševanju
POHODNIŠTVO
KOLESARJENJE
LOKALNA KULINARIKA
NEOKRNJENA NARAVA
TRADICIJA
POGLOBLJENA DOŽIVETJA
Tudi na tem izletu bomo kar v največji meri sledili stezam, ki so jih stoletja dolgo uporabljali prebivalci Krasa. Številne od njih so še vedno take kot so bile nekoč – to je obdane s suho zidanimi kamnitimi ogradami, katerim vsaka zima doda kaj patine v obliki mahu in lišajev in vsaka nova pomlad bujno zelenje, ki jih objame v zelene senčne »tunele«. Obiskali bomo štiri železnodobna gradišča, vmes pa številne očarljive kraške vasice, kakšne velike komajda za zrno. Rdeča nit pa bo še nadalje kamen, enkrat zložen v suho zidane ograje ali pastirske hiške, drugič razsut v obširne groblje, kot jih je oblikoval zob časa ter tretjič vgrajen ter umetniško klesan na hišah in ograjah kraških domačij ali pripravljen za predelavo v javi, kot so nekdaj imenovali kamnolome.
Seveda bomo izkoristili tudi vse priložnosti za spoznavanje avtohtone, lokalne, sezonske, predvsem pa izjemno okusne kraške kulinarike.
Zeleni pristop k potovanjem zahteva tudi uporabo zelenih, trajnostnih sredstev prevoza do izhodišča poti, zato se naš izlet začenja in seveda tudi zaključi na železniški postaji v Sežani. Do tja se bodo lahko vsi, ki bivajo v bližini proge med Ljubljano in Sežano, pripeljali z naravi prijaznim javnim prevoznim sredstvom, ki je za mnoge celo brezplačen (!!).
Dolžina | 1 dan |
Predvideni kolesarski kilometri | 50,7 km |
Povprečno na dan | – |
Predvideni višinski metri | 696 m |
Primerno kolo | treking, gravel ali MTB, priporočena e-podpora |
Država | Slovenija |
Izhodišče, zaključek | železniška postaja Sežana. . železniška postaja Štanjel. |
Cena | 50 EUR |
Znamenitosti:
- vasi Pliskovica, Kregolišče in Volčji Grad
- gradišče Velika Griža
- java IN suho zidna kamnita hiška,
- vasi Gorjansko, Ivanji Grad in Zagrajec
- gradišče Birth
- vas Lipa
- gradišče Lipovnik – Sv. Katarina
- vasi Škrbina in Sveto
- gradišče Martinišče,
- vasi Komen, Gabrovica, Kobjeglava, Tupelče in Hruševica
Cena zajema:
- jutranji prigrizek
- obisk ekološke kmetije z degustacijo izdelkov
- kosilo,
- vodenje in organizacija potovanja
Opis:
Od našega izhodišča na železniški postaji Sežana nas bo do prvega postanka v vasi Pliskovica tokrat čakal kar zajeten del poti. V Pliskovici se bomo ustavili ob vaškem vodnjaku ter si ogledali Latnik evropskega prijateljstva, nato pa pot nadaljevali po gozdni poti do ene najmanjših kraških vasi Kregolišča. Med suho zidnimi ograjami bomo nadaljevali pot proti Volčjemu Gradu, kjer se bomo ustavili na bio-dinamični kmetiji, kjer se bomo tudi okrepčali.
Eno najbolje ohranjenih in tudi največjih gradišč Debela griža je v neposredni bližini vasi. Pot skozenj je poimenovana Pot kamna in nas bo v nadaljevanju vodila še do nekdanjega kamnoloma – jave, kot so jih jih nekdaj imenovali. Šli bomo tudi mimo pastirske hiške ter na koncu, že v vasi Gorjansko, tudi mimo še živečega kamnoseka.
V smeri Ivanjega Gradu bomo znova uporabili poljske poti, ki nas bodo popeljale tudi mimo koščka Provanse – polj sivke, ki bodo na koncu junija že obarvana v vijolične tone. V vasi Ivanji Grad se bomo ustavili ob lokalni cerkvici s čudovitim razgledom, od koder bo le še kratka pot do naslednjega gradišča Brith nad vasjo Zagrajec. Prazgodovinskemu gradišču z lepo ohranjenimi ostanki obzidja so skozi zgodovino večkrat spreminjali uporabo, nazadnje je bila tam cerkvica s pokopališčem, od koder izvira tudi ime.
Nadaljevali bomo skozi gozdove do vasi Lipa, od koder se bomo vzpeli na „črne hribe“, na katerih je nekoč bilo gradišče Lipnik. Tudi na njegovi lokaciji so kasneje, v srednjem veku, zgradili cerkvico svete Katarine z božjo potjo. Od danes že skoraj porušene cerkvice je prečudovit razgled na Kras, v Vipavsko dolino ter dlje.
Od svete Katarine so spuščamo v vas Škrbina, kjer si ogledamo cerkev ter središče vasi ter nadaljujemo po starodavni povezavi do vasi Sveto, Pot nas vodi skozi zadnje od gradišč na naši poti Martinišče, od katerega je ostalo na bližnjih poljih tudi ogromno arheoloških ostankov. Tudi je na lokaciji gradišča Martinišče je srednji vek postavil cerkev sv. Miklavža, od katere pa so danes ostale le nerazpoznavne ruševine.
Sveto je ena lepših kraških vasi, v katere središču je pokopališče iz I. Svetovne vojne, ogromen vodnjak (šterna), zanimiva osemkotna cerkev in več sto let stara lipa s popolnoma votlim deblom.
V nadaljevanju poti kolesarimo skozi gozd mimo naslednjega vojaškega pokopališča do Komna, nato pa skozi vas Gabrovica do železniške postaje Štanjel, od koder nas bo do Sežane odpeljal lokalni vlak.
Povprečna zahtevnost:
Irena Hlede je po izobrazbi arhitektka, ki pa je delovala tudi na področjih grafičnega oblikovanja, novinarstva in založništva ter trajnostne mobilnosti. Spoznala in ukvarjala se je s številnimi športnimi dejavnostmi, od jadranja do smučanja ali badmintona, a rdeča nit vseskozi ostaja kolesarjenje. Redno sodeluje v nevladni organizaciji Slovenska kolesarska mreža ter z Evropsko kolesarsko federacijo ECF, predava o kolesarstvu ter ves čas ostaja zvesta daljinskemu kolesarjenju. Na tem področju je tudi opravila usposabljanja za Ocenjevalca po shemi “Kolesarsjem prijazen delodajalec”, Izdelovanje mobilnostnih načrtov ter za nadzornika poti EuroVelo (EuroVelo Route Inspector). Pridobila je tudi naziv in znanja za turističnega vodnika na nacionalni ravni ter je ustanoviteljica in lastnica potovalne agencije GremoZeleno – GoGreenWay. Poleg “svojih” področij arhitekture in umetnosti jo živo zanimajo tudi etnologija, geografija in zgodovina s poudarkom na vsem, kar se navezuje na našo tradicijo, posebno pa nekatera “zamolčana” področja, kot so t.i. staroverci oziroma naravoverci. Raziskuje tudi številna “mejna” znanja, kot so radiestezija ali geomantija. Je prepričana ekologinja in nasprotnica nasilja in vojn.
Govori angleško in francosko ter seveda hrvaško in srbsko.
Legenda simbolov
![]() | Pretežno raven teren, mogoče so le krajše blažje vzpetine |
![]() | Blago gričevnat teren, vzponi in spusti so krajši in tehnično ter kondicijsko nezahtevni |
![]() | Gričevnat teren, vzponi in spusti so lahko tudi daljši ter bolj strmi |
![]() | Hribovit teren, vzponi in spusti so lahko zelo dolgi in tehnično zahtevni |
![]() | Gorat teren, zelo zahtevni vzponi in spusti po enoslednicah, vlekah ali drugače zahtevnih stezah, ki zahtevajo visoko raven kondicije in tehnične usposobljenosti |
ENOSTAVNE: Sproščeno, za začetnike in družine, ki si želijo kolesarskih doživetij, primerno kolesarjenje. Na poti je veliko časa in priložnosti za postanek in sprostitev, teren pa višinsko nezahteven – pretežno raven ali z blagimi klančinami. Tudi vozne podlage so nezahtevne – asfalt ali dobro utrjen in gladek makadam. Dolžine dnevnih odsekov praviloma ne presežejo 35 kilometrov. | ![]() ![]() |
SREDNJE ENOSTAVNE: Primerne za občasne kolesarje – v glavnem nezahtevno kolesarjenje, a kakšen dan lahko vsebuje tudi daljše lažje vzpone ali spuste ali krajše zahtevnejše vzpone ali spuste. Dolžine dnevnih odsekov so povprečno med 25 in 55 kilometrov dnevno. | ![]() ![]() |
SREDNJE ZAHTEVNE: Primerne za kolesarje z aktivnim življenjskim slogom, ki redno kolesarijo. Kolesarski odseki so daljši in kondicijsko zahtevnejši. Višinsko srednje zahtevni tereni lahko vsebujejo tudi daljše in strmejše vzpone in spuste. Dolžine dnevnih odsekov pretežno cestno-kolesarskih tur so povprečno med 45 in 75 kilometrov, turno-kolesarskih pa več kot 30 kilometrov. | ![]() ![]() |
ZAHTEVNE: Primerne za zelo aktivne in kondicijsko dobro pripravljene kolesarje, ki si želijo zahtevnejših kolesarskih izzivov. Srednje do zelo zahtevni tereni lahko vsebujejo tudi daljše in strmejše vzpone in spuste. Dolžine cestno-kolesarskih dnevnih odsekov so povprečno med 65 in 85 kilometrov, turno-kolesarskih pa ustrezno krajše, vsaj več kot 40 km. | ![]() ![]() |
ZELO ZAHTEVNE: Najzahtevnejši kolesarski izzivi so primerni za kondicijsko izvrstno pripravljene ter daljših kolesarskih tur vajene kolesarje. To so lahko bodisi tipične cestno-kolesarske ture, pri katerih so dolžine dnevnih odsekov nad 85 kilometrov ali pa turno-kolesarske ture po zahtevnih terenih, na katerih so dnevni odseki krajši, a v vsakem primeru daljši od 50 kilometrov ter zahtevni tako višinsko, kot glede podlag. | ![]() |
DATUM
po povpraševanju
Rok za prijave:
Vsaj teden dni pred načrtovanim terminom
Ste večja zaključena skupina ali družba prijateljev?
Pokličite ali nam pišite za individualno ponudbo za opcijo potovanja po meri.
Telefon: + 386 (0)40 26 44 33
E-pošta: info@gremozeleno.eu
S kolesom po Goriškem Krasu: osupljivi razgledi in zapeljiva kulinarika prvih pomladnih okusov
Na povpraševanje
KOLESARJENJE
NEOKRNJENA NARAVA
LOKALNA KULINARIKA
Na t. i. »goriškem Krasu« se visoka kraška planota na zahodu zaje v Furlansko nižino, na jugu pa se spusti vse do Jadranskega morja. Oboje sta popolni ravnini. Zato razgledi s kraških, sicer nič kaj visokih vzpetin sežejo osupljivo daleč.
Na enodnevnem krožnem kolesarskem popotovanju boste spoznali nekaj najlepših razglednih točk, se sprehodili skozi zgodovino področja od bronaste dobe do I. svetovne vojne ter še dlje ter uživali v izjemni lokalni, z mediteranskimi vplivi obarvani kulinariki, dodatno popestreni z okusi prvih pomladnih divjih rastlin.
V enem samem dnevu se boste vzpeli na najvišji vrh Krasa, prečili skozi očarljive kraške vasice Temnica, Lokvica, Opatje selo, Nova vas, Sela na Krasu in Vojščica, se spoznali z njihovimi zanimivostmi, predvsem pa uživali v izvrstni hrani in osupljivi lepoti spomladanske krajine, odete v bujno zelena pokrivala.
Dolžina | 1 dan |
Predvideni kolesarski kilometri | 33 km |
Povprečno na dan | 33 Km |
Predvideni višinski metri | 740 m |
Primerno kolo | treking, gravel ali MTB, priporočena e-podpora |
Država | Slovenija |
Izhodišče, zaključek | Temnica |
Cena | od 45 EUR |
Znamenitosti:
- staroversko svetišče Gulaka, gradišče Sv. Ambrož, Trstelj, Pomnik braniteljem slovenske zemlje na Cerju, štirna Vrh Drage in lokev v Lokvici, Muzej I. svetovne vojne in Hiša opajske tradicije Opatje Selo, Kremenjak, gradišče Tabor Vojščica, obisk zeliščne kmetije Rogelja
Cena zajema:
- jutranji prigrizek
- kosilo,
- vstopnine v atrakcije po programu
- vodenje in organizacija potovanja
Povprečna zahtevnost:
Legenda simbolov
![]() | Pretežno raven teren, mogoče so le krajše blažje vzpetine |
![]() | Blago gričevnat teren, vzponi in spusti so krajši in tehnično ter kondicijsko nezahtevni |
![]() | Gričevnat teren, vzponi in spusti so lahko tudi daljši ter bolj strmi |
![]() | Hribovit teren, vzponi in spusti so lahko zelo dolgi in tehnično zahtevni |
![]() | Gorat teren, zelo zahtevni vzponi in spusti po enoslednicah, vlekah ali drugače zahtevnih stezah, ki zahtevajo visoko raven kondicije in tehnične usposobljenosti |
ENOSTAVNE: Sproščeno, za začetnike in družine, ki si želijo kolesarskih doživetij, primerno kolesarjenje. Na poti je veliko časa in priložnosti za postanek in sprostitev, teren pa višinsko nezahteven – pretežno raven ali z blagimi klančinami. Tudi vozne podlage so nezahtevne – asfalt ali dobro utrjen in gladek makadam. Dolžine dnevnih odsekov praviloma ne presežejo 35 kilometrov. | ![]() ![]() |
SREDNJE ENOSTAVNE: Primerne za občasne kolesarje – v glavnem nezahtevno kolesarjenje, a kakšen dan lahko vsebuje tudi daljše lažje vzpone ali spuste ali krajše zahtevnejše vzpone ali spuste. Dolžine dnevnih odsekov so povprečno med 25 in 55 kilometrov dnevno. | ![]() ![]() |
SREDNJE ZAHTEVNE: Primerne za kolesarje z aktivnim življenjskim slogom, ki redno kolesarijo. Kolesarski odseki so daljši in kondicijsko zahtevnejši. Višinsko srednje zahtevni tereni lahko vsebujejo tudi daljše in strmejše vzpone in spuste. Dolžine dnevnih odsekov pretežno cestno-kolesarskih tur so povprečno med 45 in 75 kilometrov, turno-kolesarskih pa več kot 30 kilometrov. | ![]() ![]() |
ZAHTEVNE: Primerne za zelo aktivne in kondicijsko dobro pripravljene kolesarje, ki si želijo zahtevnejših kolesarskih izzivov. Srednje do zelo zahtevni tereni lahko vsebujejo tudi daljše in strmejše vzpone in spuste. Dolžine cestno-kolesarskih dnevnih odsekov so povprečno med 65 in 85 kilometrov, turno-kolesarskih pa ustrezno krajše, vsaj več kot 40 km. | ![]() ![]() |
ZELO ZAHTEVNE: Najzahtevnejši kolesarski izzivi so primerni za kondicijsko izvrstno pripravljene ter daljših kolesarskih tur vajene kolesarje. To so lahko bodisi tipične cestno-kolesarske ture, pri katerih so dolžine dnevnih odsekov nad 85 kilometrov ali pa turno-kolesarske ture po zahtevnih terenih, na katerih so dnevni odseki krajši, a v vsakem primeru daljši od 50 kilometrov ter zahtevni tako višinsko, kot glede podlag. | ![]() |