S kolesom po “starih kraških” z obeh strani meje

po povpraševanju

KOLESARJENJE
NEOKRNJENA NARAVA
LOKALNA KULINARIKA

Tokrat se bomo gibali ob skrajni jugozahodni meji Slovenije. Izhodišče bo v vasi Dol pri Vogljah, le slabih 10 minut od izhoda z avtoceste Sežana – Zahod. Pot nas bo najprej vodila po južni, Italiji pripadajoči strani Krasa, mimo vasi Repen, Zgonik, Salež ter Šempolaj, nato pa na sever, na slovensko stran. V Brjah pri Komnu bo namreč te dni odprta ena izmed osmic z najdaljšim stažem z domačijskim imenom Kosmina. Odlikujejo jo okusne domače mesnine ter tudi nabor domače kuhane hrane, predvsem pa je prijeten njihov borjač, kjer je sredi oktobra pod razkošnimi kostanji še dovolj sence za vse, ki jim je, še vedno prijetno božajoče, oktobrsko sonce premočno. V Dol pri Vogljah se bomo vračali pretežno po gozdnih cestah in poteh.

Ob poti se bomo ustavili na hribu Tabor nad Repnom, kjer slovita romarska cerkev kraljuje na razgledni ploščadi, obiskali skoraj neverjetne Repenske skale na sosednjem hrib, Kraško hišo u ter Park Škaljunk Lupinc – muzej Krasa in I. svetovne vojne, ki je tudi del Poti miru.

Vsi, ki bi se želeli na izhodišče pripeljati z vlakom, lahko uporabijo povezave do Sežane, a bodo morali k dolžini trase prišteti še dobrih 10 kilometrov poti deloma po neprometni lokalni cesti, deloma po gozdni poti pod Malim Medvejkom ter 300 metrov vzpona in uro kolesarjenja.
Dolžina1 dan
Predvideni kolesarski kilometri40,5 km
Povprečno na dan
Predvideni višinski metri973 m
Primerno kolotreking, gravel ali MTB, priporočena e-podpora
DržavaSlovenija, Italija
Izhodišče, zaključekDol pro Vogljah (železniška postaja Sežana)
Cena45 EUR

Znamenitosti:

  • Tabor s cerkvijo blažene device Marije Vnebovzete
  • Repenske skale
  • etnološki muzej Kraška Hiša
  • Park Škaljunk Lupinc
  • vasi Dol pri Vogljah, Col, Repen, Repnič, Zgonik, Kolodrovca, Salež, Praprot, Brje pri Komnu, Tublje pri Komnu in Veliki Dol

Cena zajema:

  • vstopnine po programu
  • tradicionalen hladen in topli obrok v osmici
  • vodenje in organizacija potovanja

Opis:

Za tiste, ki se bodo na izhodišče pripeljali z osebnimi avtomobili, bo parkirni proctor na voljo pred vaškim domom (smerokaz picerija Levada).

Preko meje se bomo odpeljali po asfaltni cesti, a takoj za njo, na Colu, zavili desno do stare cestne povezave, poimenovane “Pot pesnikov” – dobrih 500 metrov dolge sprehajalne poti, ki vodi pod vzpetino Tabor, na kateri je znamenita cerkev blažene device Marije Vnebovzete. Tabor je naseljen že od prazgodovine, cerkev v kateri se, med drugim, vsako drugo leto odvija kraška ohcet, pa stoji tam od začetka 16. stoletja. Do razgledišča ob cerkvi je kratka, a kar strma pot, a razgled odtehta napor ob vzponu.

Spust nas bo vodil po cesti, ki jo uporablja tudi poročni sprevod narodnih noš, zaključi pa se v Kraški hiši v Repnu. V tej lepo obnovljeni tradicionalni hiši, v kakršnih so bivali naši predniki, je danes urejen muzej, v katerem se bomo tudi na kratko ustavili. Še prej pa bodo našo radovednost vzbudile Repenske stene – čudoviti primer od vodne erozije razjedenih kraških skal.

V nadaljevanju se bomo vozili po številnih kolesarskih in pohodniški poteh, ki prepredajo »jezik« italijanskega ozemlja Krasa, ki se razteza do Trsta, – po Gemini, Poti Zorka Jelinčiča,  Stari kraški, Alpe Adria …. ter se po obisku Parka Škaljunc Lupinc preusmerili na sever, na stezo do Brij pri Komnu.

Do takrat bomo že močno lačni in slastne kraške dobrote v osmici Kosmina bodo še kako dobrodošle! Okrepčani se bomo vrnili na gozdne steze in poljske poti, med katere se bo ob prečenju naselij vrnili tudi kakšen kratek kilometer asfalta. Na glavno cesto se bomo priključili s »starodavne« trgovske povezave – ceste Marije Terezije, ter se z nje tudi kmalu preusmerili skozi vas Vrhovlje, nazaj do izhodišča.

Povprečna zahtevnost


Legenda simbolov
Pretežno raven teren, mogoče so le krajše blažje vzpetine
Blago gričevnat teren, vzponi in spusti so krajši in tehnično ter kondicijsko nezahtevni
Gričevnat teren, vzponi in spusti so lahko tudi daljši ter bolj strmi
Hribovit teren, vzponi in spusti so lahko zelo dolgi in tehnično zahtevni
Gorat teren, zelo zahtevni vzponi in spusti po enoslednicah, vlekah ali drugače zahtevnih stezah, ki zahtevajo visoko raven kondicije in tehnične usposobljenosti
ENOSTAVNE: Sproščeno, za začetnike in družine, ki si želijo kolesarskih doživetij, primerno kolesarjenje. Na poti je veliko časa in priložnosti za postanek in sprostitev, teren pa višinsko nezahteven – pretežno raven ali z blagimi klančinami. Tudi vozne podlage so nezahtevne – asfalt ali dobro utrjen in gladek makadam.  Dolžine dnevnih odsekov praviloma ne presežejo 35 kilometrov.
SREDNJE ENOSTAVNE: Primerne za občasne kolesarje – v glavnem nezahtevno kolesarjenje, a kakšen dan lahko vsebuje tudi daljše lažje vzpone ali spuste ali krajše zahtevnejše vzpone ali spuste. Dolžine dnevnih odsekov so povprečno med 25 in 55 kilometrov dnevno.
SREDNJE ZAHTEVNE: Primerne za kolesarje z aktivnim življenjskim slogom, ki redno kolesarijo. Kolesarski odseki so daljši in kondicijsko zahtevnejši. Višinsko srednje zahtevni tereni lahko vsebujejo tudi daljše in strmejše vzpone in spuste. Dolžine dnevnih odsekov pretežno cestno-kolesarskih tur so povprečno med 45 in 75 kilometrov, turno-kolesarskih pa več kot 30 kilometrov.
ZAHTEVNE: Primerne za zelo aktivne in kondicijsko dobro pripravljene kolesarje, ki si želijo zahtevnejših kolesarskih izzivov. Srednje do zelo zahtevni tereni lahko vsebujejo tudi daljše in strmejše vzpone in spuste. Dolžine cestno-kolesarskih dnevnih odsekov so povprečno med 65 in 85 kilometrov, turno-kolesarskih pa ustrezno krajše, vsaj več kot 40 km.
ZELO ZAHTEVNE: Najzahtevnejši kolesarski izzivi so primerni za kondicijsko izvrstno pripravljene ter daljših kolesarskih tur vajene kolesarje. To so lahko bodisi tipične cestno-kolesarske ture, pri katerih so dolžine dnevnih odsekov nad 85 kilometrov ali pa turno-kolesarske ture po zahtevnih terenih, na katerih so dnevni odseki krajši, a v vsakem primeru daljši od 50 kilometrov ter zahtevni tako višinsko, kot glede podlag. 

DATUM

po povpraševanju


Rok za prijave:

vsaj teden dni pred načrtovanim terminom

Ste večja zaključena skupina ali družba prijateljev?

Pokličite ali nam pišite za individualno ponudbo za opcijo potovanja po meri.

Telefon: + 386 (0)40 26 44 33
E-pošta:  info@gremozeleno.eu


S kolesom po Goriškem Krasu: osupljivi razgledi in zapeljiva kulinarika prvih pomladnih okusov

Na povpraševanje

KOLESARJENJE
NEOKRNJENA NARAVA
LOKALNA KULINARIKA

Na t. i. »goriškem Krasu« se visoka kraška planota na zahodu zaje v Furlansko nižino, na jugu pa se spusti vse do Jadranskega morja. Oboje sta popolni ravnini. Zato razgledi s kraških, sicer nič kaj visokih vzpetin sežejo osupljivo daleč.

Na enodnevnem krožnem kolesarskem popotovanju boste spoznali nekaj najlepših razglednih točk, se sprehodili skozi zgodovino področja od bronaste dobe do I. svetovne vojne ter še dlje ter uživali v izjemni lokalni, z mediteranskimi vplivi obarvani kulinariki, dodatno popestreni z okusi prvih pomladnih divjih rastlin.

V enem samem dnevu se boste vzpeli na najvišji vrh Krasa, prečili skozi očarljive kraške vasice Temnica, Lokvica, Opatje selo, Nova vas, Sela na Krasu in Vojščica, se spoznali z njihovimi zanimivostmi, predvsem pa uživali v izvrstni hrani in osupljivi lepoti spomladanske krajine, odete v bujno zelena pokrivala.
Dolžina1 dan
Predvideni kolesarski kilometri33 km
Povprečno na dan33 Km
Predvideni višinski metri740 m
Primerno kolotreking, gravel ali MTB, priporočena e-podpora
DržavaSlovenija
Izhodišče, zaključekTemnica
Cenaod 45 EUR

Znamenitosti:

  • staroversko svetišče Gulaka, gradišče Sv. Ambrož, Trstelj, Pomnik braniteljem slovenske zemlje na Cerju, štirna Vrh Drage in lokev v Lokvici, Muzej I. svetovne vojne in Hiša opajske tradicije Opatje Selo, Kremenjak, gradišče Tabor Vojščica, obisk zeliščne kmetije Rogelja

Cena zajema:

  • jutranji prigrizek
  • kosilo,
  • vstopnine v atrakcije po programu
  • vodenje in organizacija potovanja

Povprečna zahtevnost


Legenda simbolov
Pretežno raven teren, mogoče so le krajše blažje vzpetine
Blago gričevnat teren, vzponi in spusti so krajši in tehnično ter kondicijsko nezahtevni
Gričevnat teren, vzponi in spusti so lahko tudi daljši ter bolj strmi
Hribovit teren, vzponi in spusti so lahko zelo dolgi in tehnično zahtevni
Gorat teren, zelo zahtevni vzponi in spusti po enoslednicah, vlekah ali drugače zahtevnih stezah, ki zahtevajo visoko raven kondicije in tehnične usposobljenosti
ENOSTAVNE: Sproščeno, za začetnike in družine, ki si želijo kolesarskih doživetij, primerno kolesarjenje. Na poti je veliko časa in priložnosti za postanek in sprostitev, teren pa višinsko nezahteven – pretežno raven ali z blagimi klančinami. Tudi vozne podlage so nezahtevne – asfalt ali dobro utrjen in gladek makadam.  Dolžine dnevnih odsekov praviloma ne presežejo 35 kilometrov.
SREDNJE ENOSTAVNE: Primerne za občasne kolesarje – v glavnem nezahtevno kolesarjenje, a kakšen dan lahko vsebuje tudi daljše lažje vzpone ali spuste ali krajše zahtevnejše vzpone ali spuste. Dolžine dnevnih odsekov so povprečno med 25 in 55 kilometrov dnevno.
SREDNJE ZAHTEVNE: Primerne za kolesarje z aktivnim življenjskim slogom, ki redno kolesarijo. Kolesarski odseki so daljši in kondicijsko zahtevnejši. Višinsko srednje zahtevni tereni lahko vsebujejo tudi daljše in strmejše vzpone in spuste. Dolžine dnevnih odsekov pretežno cestno-kolesarskih tur so povprečno med 45 in 75 kilometrov, turno-kolesarskih pa več kot 30 kilometrov.
ZAHTEVNE: Primerne za zelo aktivne in kondicijsko dobro pripravljene kolesarje, ki si želijo zahtevnejših kolesarskih izzivov. Srednje do zelo zahtevni tereni lahko vsebujejo tudi daljše in strmejše vzpone in spuste. Dolžine cestno-kolesarskih dnevnih odsekov so povprečno med 65 in 85 kilometrov, turno-kolesarskih pa ustrezno krajše, vsaj več kot 40 km.
ZELO ZAHTEVNE: Najzahtevnejši kolesarski izzivi so primerni za kondicijsko izvrstno pripravljene ter daljših kolesarskih tur vajene kolesarje. To so lahko bodisi tipične cestno-kolesarske ture, pri katerih so dolžine dnevnih odsekov nad 85 kilometrov ali pa turno-kolesarske ture po zahtevnih terenih, na katerih so dnevni odseki krajši, a v vsakem primeru daljši od 50 kilometrov ter zahtevni tako višinsko, kot glede podlag.