S kolesom skozi živi muzej Krasa do Lipice
po povpraševanju
POHODNIŠTVO
KOLESARJENJE
LOKALNA KULINARIKA
NEOKRNJENA NARAVA
TRADICIJA
POGLOBLJENA DOŽIVETJA
Od izhodišča na železniški postaji Sežana se bomo mimo vasi Orlek zapeljali mimo spomenikov živega Krasa do vasi Gropada na italijanski strani. Nadaljevali domo do Bazovice ter se vračali po skoraj popolnoma ravni in brez klančin makadamski cesti med Bazovico in Sežano, ki je hrbtenica Živega muzeja Krasa. Od nje se bomo najprej odcepili do slovite kobilarne Lipica, da se spoznamo z njenimi atrakcijami, nato pa se mimo kamnitih skulptur živega muzeja vrnili na naše izhodišče v Sežani.
Seveda bomo izkoristili tudi vse priložnosti za spoznavanje avtohtone, lokalne, sezonske, predvsem pa izjemno okusne kraške kulinarike.
Zeleni pristop k potovanjem zahteva tudi uporabo zelenih, trajnostnih sredstev prevoza do izhodišča poti, zato se naš izlet začenja in seveda tudi zaključi na železniški postaji v Sežani. Do tja se bodo lahko vsi, ki bivajo v bližini proge med Ljubljano in Sežano, pripeljali z naravi prijaznim javnim prevoznim sredstvom, ki je za mnoge celo brezplačen (!!).
Dolžina | 1 dan |
Predvideni kolesarski kilometri | 21,5 km |
Povprečno na dan | – |
Predvideni višinski metri | 286 m |
Primerno kolo | treking ali gravel |
Država | Slovenija, Italija |
Izhodišče, zaključek | železniška postaja Sežana |
Cena | 30 EUR |
Znamenitosti:
- živi muzej Krasa,
- Kobilarna Lipica.
- dolina Lurške matere božje,
- Napoleonov hrast,
- vasi Bazovica, Gropada in Orlek
Cena zajema:
- vodenje in organizacija izleta
Povprečna zahtevnost:
Opis:
Od železniške postaje Sežana je se bomo najprej odpeljali do vasi Orlek. Že kmalu za vasjo bomo naleteli na prve kamnite “skulpture”, ki so del živega muzeja Krasa. Ob stezah do vasi Gropada na italijanski strani meje jih bomo srečali kar nekaj, za mejo pa bo več pomnikov I. svetovne vojne, saj so prav tukaj bili zelo srditi boji.
Naša naslednja postaja bo vas Bazovica, od koder je do Sežane speljana utrjena, širpka in skoraj popolnoma ravna makadamska cesta, rezervirane samo za kolesarje in pešce, ob kateri bo še več primerov kamnitih “umetnin” Živega muzeja Krasa. Nekatere bodo razporejene kar ob cesti, kdaj pa se bomo do njih morali tudi odcepiti. Občudovali bomo tako naravne stvaritve. kot tudi od človeške roke ustvarjene suho zidane umetnine, posebno kamnite hiške, zavetja pastirjev in poljedelcev.
Kobilarna Lipica ter objekti, ki jo obkrožajo, so z naše poti umaknjeni nekaj sto metrov za gozdičkom, tako da se bomo do tja odpeljali po gozdnim stezah. Oglede v Lipici si bomo izbirali glede na želje udeležencev in tudi ponudbo.
Ob povratku bomo odkolesarili po široki makadamski cesti vse do njenega izteka v Sežani. Če bo čas in volja, si bomo v Sežani ogledali še izjemno lep botanični vrt.
Povprečna zahtevnost:
Irena Hlede je po izobrazbi arhitektka, ki pa je delovala tudi na področjih grafičnega oblikovanja, novinarstva in založništva ter trajnostne mobilnosti. Spoznala in ukvarjala se je s številnimi športnimi dejavnostmi, od jadranja do smučanja ali badmintona, a rdeča nit vseskozi ostaja kolesarjenje. Redno sodeluje v nevladni organizaciji Slovenska kolesarska mreža ter z Evropsko kolesarsko federacijo ECF, predava o kolesarstvu ter ves čas ostaja zvesta daljinskemu kolesarjenju. Na tem področju je tudi opravila usposabljanja za Ocenjevalca po shemi “Kolesarsjem prijazen delodajalec”, Izdelovanje mobilnostnih načrtov ter za nadzornika poti EuroVelo (EuroVelo Route Inspector). Pridobila je tudi naziv in znanja za turističnega vodnika na nacionalni ravni ter je ustanoviteljica in lastnica potovalne agencije GremoZeleno – GoGreenWay. Poleg “svojih” področij arhitekture in umetnosti jo živo zanimajo tudi etnologija, geografija in zgodovina s poudarkom na vsem, kar se navezuje na našo tradicijo, posebno pa nekatera “zamolčana” področja, kot so t.i. staroverci oziroma naravoverci. Raziskuje tudi številna “mejna” znanja, kot so radiestezija ali geomantija. Je prepričana ekologinja in nasprotnica nasilja in vojn.
Govori angleško in francosko ter seveda hrvaško in srbsko.
Legenda simbolov
![]() | Pretežno raven teren, mogoče so le krajše blažje vzpetine |
![]() | Blago gričevnat teren, vzponi in spusti so krajši in tehnično ter kondicijsko nezahtevni |
![]() | Gričevnat teren, vzponi in spusti so lahko tudi daljši ter bolj strmi |
![]() | Hribovit teren, vzponi in spusti so lahko zelo dolgi in tehnično zahtevni |
![]() | Gorat teren, zelo zahtevni vzponi in spusti po enoslednicah, vlekah ali drugače zahtevnih stezah, ki zahtevajo visoko raven kondicije in tehnične usposobljenosti |
ENOSTAVNE: Sproščeno, za začetnike in družine, ki si želijo kolesarskih doživetij, primerno kolesarjenje. Na poti je veliko časa in priložnosti za postanek in sprostitev, teren pa višinsko nezahteven – pretežno raven ali z blagimi klančinami. Tudi vozne podlage so nezahtevne – asfalt ali dobro utrjen in gladek makadam. Dolžine dnevnih odsekov praviloma ne presežejo 35 kilometrov. | ![]() ![]() |
SREDNJE ENOSTAVNE: Primerne za občasne kolesarje – v glavnem nezahtevno kolesarjenje, a kakšen dan lahko vsebuje tudi daljše lažje vzpone ali spuste ali krajše zahtevnejše vzpone ali spuste. Dolžine dnevnih odsekov so povprečno med 25 in 55 kilometrov dnevno. | ![]() ![]() |
SREDNJE ZAHTEVNE: Primerne za kolesarje z aktivnim življenjskim slogom, ki redno kolesarijo. Kolesarski odseki so daljši in kondicijsko zahtevnejši. Višinsko srednje zahtevni tereni lahko vsebujejo tudi daljše in strmejše vzpone in spuste. Dolžine dnevnih odsekov pretežno cestno-kolesarskih tur so povprečno med 45 in 75 kilometrov, turno-kolesarskih pa več kot 30 kilometrov. | ![]() ![]() |
ZAHTEVNE: Primerne za zelo aktivne in kondicijsko dobro pripravljene kolesarje, ki si želijo zahtevnejših kolesarskih izzivov. Srednje do zelo zahtevni tereni lahko vsebujejo tudi daljše in strmejše vzpone in spuste. Dolžine cestno-kolesarskih dnevnih odsekov so povprečno med 65 in 85 kilometrov, turno-kolesarskih pa ustrezno krajše, vsaj več kot 40 km. | ![]() ![]() |
ZELO ZAHTEVNE: Najzahtevnejši kolesarski izzivi so primerni za kondicijsko izvrstno pripravljene ter daljših kolesarskih tur vajene kolesarje. To so lahko bodisi tipične cestno-kolesarske ture, pri katerih so dolžine dnevnih odsekov nad 85 kilometrov ali pa turno-kolesarske ture po zahtevnih terenih, na katerih so dnevni odseki krajši, a v vsakem primeru daljši od 50 kilometrov ter zahtevni tako višinsko, kot glede podlag. | ![]() |
DATUM
po povpraševanju
Rok za prijave:
Vsaj teden dni pred načrtovanim terminom
Ste večja zaključena skupina ali družba prijateljev?
Pokličite ali nam pišite za individualno ponudbo za opcijo potovanja po meri.
Telefon: + 386 (0)40 26 44 33
E-pošta: info@gremozeleno.eu
S kolesom po Goriškem Krasu: osupljivi razgledi in zapeljiva kulinarika prvih pomladnih okusov
Na povpraševanje
KOLESARJENJE
NEOKRNJENA NARAVA
LOKALNA KULINARIKA
Na t. i. »goriškem Krasu« se visoka kraška planota na zahodu zaje v Furlansko nižino, na jugu pa se spusti vse do Jadranskega morja. Oboje sta popolni ravnini. Zato razgledi s kraških, sicer nič kaj visokih vzpetin sežejo osupljivo daleč.
Na enodnevnem krožnem kolesarskem popotovanju boste spoznali nekaj najlepših razglednih točk, se sprehodili skozi zgodovino področja od bronaste dobe do I. svetovne vojne ter še dlje ter uživali v izjemni lokalni, z mediteranskimi vplivi obarvani kulinariki, dodatno popestreni z okusi prvih pomladnih divjih rastlin.
V enem samem dnevu se boste vzpeli na najvišji vrh Krasa, prečili skozi očarljive kraške vasice Temnica, Lokvica, Opatje selo, Nova vas, Sela na Krasu in Vojščica, se spoznali z njihovimi zanimivostmi, predvsem pa uživali v izvrstni hrani in osupljivi lepoti spomladanske krajine, odete v bujno zelena pokrivala.
Dolžina | 1 dan |
Predvideni kolesarski kilometri | 33 km |
Povprečno na dan | 33 Km |
Predvideni višinski metri | 740 m |
Primerno kolo | treking, gravel ali MTB, priporočena e-podpora |
Država | Slovenija |
Izhodišče, zaključek | Temnica |
Cena | od 45 EUR |
Znamenitosti:
- staroversko svetišče Gulaka, gradišče Sv. Ambrož, Trstelj, Pomnik braniteljem slovenske zemlje na Cerju, štirna Vrh Drage in lokev v Lokvici, Muzej I. svetovne vojne in Hiša opajske tradicije Opatje Selo, Kremenjak, gradišče Tabor Vojščica, obisk zeliščne kmetije Rogelja
Cena zajema:
- jutranji prigrizek
- kosilo,
- vstopnine v atrakcije po programu
- vodenje in organizacija potovanja
Povprečna zahtevnost:
Legenda simbolov
![]() | Pretežno raven teren, mogoče so le krajše blažje vzpetine |
![]() | Blago gričevnat teren, vzponi in spusti so krajši in tehnično ter kondicijsko nezahtevni |
![]() | Gričevnat teren, vzponi in spusti so lahko tudi daljši ter bolj strmi |
![]() | Hribovit teren, vzponi in spusti so lahko zelo dolgi in tehnično zahtevni |
![]() | Gorat teren, zelo zahtevni vzponi in spusti po enoslednicah, vlekah ali drugače zahtevnih stezah, ki zahtevajo visoko raven kondicije in tehnične usposobljenosti |
ENOSTAVNE: Sproščeno, za začetnike in družine, ki si želijo kolesarskih doživetij, primerno kolesarjenje. Na poti je veliko časa in priložnosti za postanek in sprostitev, teren pa višinsko nezahteven – pretežno raven ali z blagimi klančinami. Tudi vozne podlage so nezahtevne – asfalt ali dobro utrjen in gladek makadam. Dolžine dnevnih odsekov praviloma ne presežejo 35 kilometrov. | ![]() ![]() |
SREDNJE ENOSTAVNE: Primerne za občasne kolesarje – v glavnem nezahtevno kolesarjenje, a kakšen dan lahko vsebuje tudi daljše lažje vzpone ali spuste ali krajše zahtevnejše vzpone ali spuste. Dolžine dnevnih odsekov so povprečno med 25 in 55 kilometrov dnevno. | ![]() ![]() |
SREDNJE ZAHTEVNE: Primerne za kolesarje z aktivnim življenjskim slogom, ki redno kolesarijo. Kolesarski odseki so daljši in kondicijsko zahtevnejši. Višinsko srednje zahtevni tereni lahko vsebujejo tudi daljše in strmejše vzpone in spuste. Dolžine dnevnih odsekov pretežno cestno-kolesarskih tur so povprečno med 45 in 75 kilometrov, turno-kolesarskih pa več kot 30 kilometrov. | ![]() ![]() |
ZAHTEVNE: Primerne za zelo aktivne in kondicijsko dobro pripravljene kolesarje, ki si želijo zahtevnejših kolesarskih izzivov. Srednje do zelo zahtevni tereni lahko vsebujejo tudi daljše in strmejše vzpone in spuste. Dolžine cestno-kolesarskih dnevnih odsekov so povprečno med 65 in 85 kilometrov, turno-kolesarskih pa ustrezno krajše, vsaj več kot 40 km. | ![]() ![]() |
ZELO ZAHTEVNE: Najzahtevnejši kolesarski izzivi so primerni za kondicijsko izvrstno pripravljene ter daljših kolesarskih tur vajene kolesarje. To so lahko bodisi tipične cestno-kolesarske ture, pri katerih so dolžine dnevnih odsekov nad 85 kilometrov ali pa turno-kolesarske ture po zahtevnih terenih, na katerih so dnevni odseki krajši, a v vsakem primeru daljši od 50 kilometrov ter zahtevni tako višinsko, kot glede podlag. | ![]() |